Poslanka Svobode Janšo označila za "črnuharja" in se zavila v molk. Molči tudi Svoboda

Po nedeljskem zakonodajnem referendumu, ko so volilke in volilci zavrnili uveljavitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, se je na Facebooku oglasila poslanka največje koalicijske stranke Lena Grgurevič, njen zapis pa je bil deležen številnih kritik na družbenih omrežjih.

"SDS (+oprode NSi) + CERKEV + Zdravniška zbornica + KGZS + OZS ... ni kaj, organiziral se je črnuhar dobro, to mu priznam. In menim, da je skrajni čas, da leva sredina odvrže plašč razumevanja in toleriranja. Ker, ko je prepozno …," je zapisala Grgurevič.

Njene besede so močno odmevale na družbenih omrežjih, predvsem na desnici. Predsednik SDS Janez Janša je na omrežju X delil njen zapis s pripisom: "Strpna, vključujoča, liberalna poslanka Golobove koalicije." Nekdanji minister v dveh Janševih vladah Žiga Turk je zapis Lene Grgurevič opisal z besedami, da je izid nedeljskega referenduma sprožil "neverjetno žolčne odzive zagovornikov zakona".

Na njen zapis se je odzval tudi zdravnik Rok Ravnikar, sicer eden od nasprotnikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: "Sredina bi se poslanki s tako ekstremističnim izbljuvkom odrekla takoj, mediji je ne bi pustili na miru in za vedno bi bila poslana v anale neslavne politične zgodovine."

Čeprav sprva morda ni bilo jasno, koga je poslanka označila z izrazom "črnuhar", je Grgurevič dan kasneje v novem zapisu na Facebooku nakazala, na koga je merila.

"Bojda sem strašansko grešila. Blaženega Janeza sem označila za 'črnuharja'. Skrajna desnica je ogorčena, česa takega njihova krhka duša in poduhovljena nrav, prežeta s krščanskim sočutjem in ljubeznijo, ni vajena," je navedla. Iz objave je mogoče razbrati, da je imela v mislih prvaka SDS Janeza Janšo.

Grgurevič in Svoboda zapisa ne komentirata, bolj zgovorni v SD in Levici

Ker so v največji koalicijski stranki Gibanju Svoboda že od same ustanovitve in izvolitve v državni zbor poudarjali, da se bodo odločno zavzemali proti sovražnemu govoru in gradnjo družbe strpnosti in dialoga, smo se za odziv obrnili na poslanko Leno Grgurevič, ki pa omenjenega zapisa ni želela komentirati.

Za komentar in odziv smo se obrnili tudi na Gibanje Svoboda, kjer so nam odgovorili, da zapisa poslanke Grgurevič ne bodo komentirali. Bolj zgovorni so bili v preostalih dveh koalicijskih strankah.

Poslanka Socialnih demokratov, sicer izvoljena na listi Svobode, ki pa jo je kasneje izključila, Mojca Šetinc Pašek je ocenila, da je zapis Lene Grgurevič sam po sebi neprimeren za kogarkoli, ki nastopa v javnem diskurzu. "Kot Socialni demokrati ne verjamemo v politiko, ki deli ljudi na naše in vaše, ali pa na ene, ki naj bi bili svetli, in druge, ki naj bi bili črni. Prav zdaj je pomembno, da ne pademo v spiralo novih delitev in etiketiranja, saj to ustvarja dodatno nezaupanje in onemogoča iskanje skupnega, občutljivega družbenega dogovora," je dejala.

Šetinc Pašek je opozorila, da če želimo kot družba doseči nov konsenz o tako pomembnem področju, moramo stopiti korak nazaj od osebnih napadov in narediti korak naprej k dialogu, ki temelji na dejstvih, spoštovanju in empatiji. "Le tako lahko ljudem vrnemo občutek varnosti, zaupanja in zavedanja, da odločamo o vprašanju, ki presega dnevno politiko – o vprašanju dostojanstva človeka," je dodala.

Je pa poslanka SD opozorila, da so sicer poslanci koalicije takšnih besednih napadov navajeni predvsem z nasprotnega političnega pola.

Za N1 so se odzvali tudi v najmanjši koalicijski stranki Levici, kjer so zapisali, da velja odgovornost za vzdrževanje vsaj minimalne ravni spoštljive komunikacije za vse javne funkcionarje, ne glede na to, kateremu taboru pripadajo. So pa opozorili na "očitna dvojna merila", ki da se jih v tej zgodbi poslužuje desnica.

"Javnomnenjski voditelji desnice, ki se danes zgražajo na socialnih omrežjih, že leta sistematično gradijo velik del svojega političnega delovanja ravno na zmerjanju, stigmatizaciji in osebnih napadih. Večkrat smo bili priča napadom SDS na ministra Maljevca zaradi njegove spolne usmerjenosti, kar je samo delček v širšem vzorcu diskreditacij, ustrahovanja ter poniževanja političnih nasprotnikov, nevladnikov, novinarjev in kulturnikov," so poudarili v Levici.

Dodali so še, da se je o političnih pritiskih in interesnih povezavah legitimno pogovarjati, vendar na podlagi dejstev in argumentov, ne pa z žaljivimi etiketami. "Levica se bo še naprej ukvarjala z vsebino in rešitvami za ljudi, hkrati pa vztrajala, da je sovražni in ponižujoč govor nesprejemljiv, tudi takrat, ko ga desnica poskuša normalizirati," so izpostavili.

Svoboda že od začetka poudarja zavzemanje za strpen in spoštljiv dialog

Na spletni strani Gibanja Svoboda je sicer mogoče najti zapise, da v stranki zagovarjajo odprto družbo, ki bo temeljila na svobodi odločitve posameznika, že od samega začetka pa si prizadevajo za strpnost, kulturo dialoga in svobodo govora. "Seveda je svoboda govora ena izmed temeljnih pravic, ki pa se konča, ko izrečene besede pozivajo k širjenju sovraštva, rasizma in ostalih skrajnih ideologij," je zapisano na spletni strani.

Pred lanskimi evropskimi volitvami so tako v Svobodi tudi pripravili t. i. zavezo za strpnost in politično kulturo, v kateri so se podpisniki zavezali k spoštovanju človekovih pravic, človekovega dostojanstva, strpnemu in resnicoljubnemu demokratičnemu dialogu, enakopravnosti spolov, preprečevanju širjenja sovražnega govora, osebne diskreditacije in podpihovanja sovraštva na spletnih platformah ter strankarskih medijih.

Tožbe zaradi sovražnega govora, žalitev in grozilnih zapisov

Lena Grgurevič je sicer ena od vidnejših poslank Svobode, v svojih razpravah v državnem zboru pa je pogosto kritična do potez opozicije, že večkrat je besedno obračunala zlasti s poslanci SDS. Zato je nemalokrat tarča poslank in poslancev opozicije in njihovih podpornikov na družbenih omrežjih ter desnici naklonjenih medijev.

Tako je bila konec lanskega decembra skupaj s poslankama Svobode Urško Klakočar Zupančič in Tamaro Vonta na naslovnici revije Demokracija upodobljena v nacistični uniformi. Upodobitev je bila deležna ostrih odzivov in kritik v koalicijskih vrstah in tudi v splošni javnosti, Grgurevič, Vonta in Klakočar Zupančič pa so zoper podjetje Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo, vložile odškodninsko tožbo na ljubljansko okrožno sodišče. Kot je bilo mogoče prebrati v tožbi, so bile tri poslanke zaradi naslovnice podvržene hudemu duševnemu pritisku in občutku krivične obtožbe, saj da so bile prikazane kot zagovornice vrednot, proti katerim se dosledno borijo.

Tožbo zaradi sovražnega govora pa je pred dobrima dvema mesecema vložil tudi predsednik Gibanja Svoboda in premier Robert Golob, in sicer zaradi po njegovem žaljivih in grozilnih zapisov na družbenih omrežjih. Golob toži podjetnika Aleša Štrancarja, pa tudi poslanca SDS Žana Mahniča in Zvonka Černača.

"Svoboda se na porast sovražnega govora odziva odločno in z občutkom odgovornosti. Na pravni ravni z vloženimi tožbami jasno sporočamo, da širjenje sovraštva in napadi na ugled ne bodo ostali brez posledic," so ob vložitvi tožbe sporočili iz največje koalicijske stranke.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Strast do odgovornosti